Klinične študije o orehovem olju

Pozitivni vplivi na srce in ožilje

Orehovo olje uravnava raven trigliceridov v krvi

Hiperlipidemija (povečana koncentracija maščob v krvi) je pomemben dejavnik tveganja za koronarne srčne bolezni, hkrati pa gre za dejavnik, ki ga je mogoče nadzorovati. Veliko raziskav je že potrdilo pozitivne učinke oreščkov na koncentracijo različnih vrst maščob v krvi. Po osemtedenskem uživanju navadnega oreha (Juglans regia L.) v odmerku 20 g/dan je koncentracija trigliceridov (TG) v krvi sodelujočim padla za 17 % (p vrednost < 0,05). Poleg tega je oreh občutno prispeval k povišanju nivoja HDL holesterola v krvi (p vrednost < 0,05). Strokovnjaki so izvedli dvojno slepo študijo vrste primerkontrola, da bi izmerili sposobnost olja navadnega oreha za zmanjševanje nivoja maščob v krvi. V ta namen so šestdeset oseb s povišano koncentracijo maščob v krvi poljubno razdelili v dve skupini. Pacienti iz skupine A (n=29) so 45 dni prejemali orehovo olje v kapsulah po 500 mg, 3 g/dan, pacienti iz skupine B (n=31) pa so prejemali placebo in služili kot kontrolna skupina. Znanstveniki so koncentracijo maščob v krvi sodelujočim izmerili pred začetkom študije, ter nato po 15, 30 in 45 dneh, ter še 15 dni po zaključku raziskave. Koncentracija TG v krvi se je pri pacientih iz skupine A zmanjšala za 19 % do 33 %

v primerjavi z začetnim stanjem (p vrednost < 0,05). Pri ostalih meritvah ni bilo opaženih statistično pomembnih razlik. Zaključimo lahko, da je Olje št. 80 dobro naravno zdravilo za znižanje ravni trigliceridov v krvi.

Uživanje orehov pri pacientih s povišanim nivojem maščob v krvi

Oreh (Juglans regia L.) naj bi zaviral nastanek rakastih tvorb, deloval poživljajoče, čistil kri, ter telo razstrupljal. Oreščki poleg tega dokazano vsebujejo ugodne maščobne kisline in hranilne snovi. Znanstveniki so z raziskavo skušali dokazati sposobnost oreha, da uravnava nivo maščob v krvi. V randomizirani raziskavi vrste primer-kontrola je sodelovalo 52 prostovoljcev, ki so bili razdeljeni v dve skupini. Prostovoljci iz skupine A so 8 tednov uživali 20 gramov orehov na dan, prostovoljci iz kontrolne skupine (skupina B) pa niso uživali orehov. Raziskovalci so vsem sodelujočim izmerili koncentracijo trigliceridov, lipoproteinov visoke gostote (HDL) in lipoproteinov nizke gostote (LDL) pred začetkom raziskave, po štirih tednih ter po osmih tednih. Osebam iz skupine A se je koncentracija TG v krvi v povprečju zmanjšala za 17,1 % v primerjavi z začetnim stanjem, pa tudi vrednost holesterola HDL se je občutno zvišala, in sicer v povprečju za 9 %. Rezultati raziskave so pokazali, da je redno uživanje oreščkov po vsej verjetnosti povezano z nižjim tveganjem za bolezen koronarnih arterij, saj zmanjšuje nivo trigliceridov in povečuje nivo HDL.

Stopnja holesterola v krvi in uživanje orehov: presečna raziskava v Franciji 

Pomembna vloga večkrat nenasičenih maščobnih kislin pri preprečevanju bolezni srca in ožilja je že bila znanstveno dokazana. Strokovnjaki so izvedli presečno študijo, da bi ugotovili povezavo med uživanjem orehov (olja in jedrc), ki predstavljajo vir večkrat nenasičenih maščobnih kislin, ter stopnjo maščob v krvi. V raziskavi je sodelovalo 793 oseb (moških in žensk) starih med 18 in 65 let z območja Dauhiné v

Franciji, ki je znano po pridelavo orehov. Sodelujoči so se udeleževali zdravniških pregledov, ki jih je organiziral Zavod za kmetijsko zavarovanje. Sodelujoče so najprej vprašali po njihovem običajnem načinu prehranjevanja (med drugim so zabeležili tudi količino oreščkov in živalske maščobe, zaužite v preteklem letu),v poštev so vzeli tudi druge dejavnike tveganja za bolezni srca in ožilja. Vsakemu so odvzeli vzorec krvi, ter izmerili stopnjo HDL, LDL, skupno stopnjo holesterola v krvi, in stopnjo apolipoproteinov A-I in B. Osebe, ki so uživale veliko orehov (orehovega olja in orehovih jedrc), so imele višjo stopnjo holesterola HDL in apolipoproteinov A-I v krvi – znanstveniki so ugotovili obstoj sorezmerne povezave med tema dvema kriterijema. Rezultati raziskave so pokazali, da uživanje živalske maščobe in alkohola na omenjene rezultate ni vplivalo. Povezava med uživanjem orehov in stopnje drugih vrst maščob v krvi ni bila dokazana. Pozitivni vpliv uživanja orehov na stopnjo holesterola HDL in apolipoproteinov A-I v krvi je še posebej pomembno zato, ker sta ta dva parametra negativno povezana s stopnjo umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja.

Uživanje orehov in rib z visoko vsebnostjo maščobe pri osebah z normalno ali rahlo povišano stopnjo maščob v krvi in njihov vpliv na različne maščobne frakcije v krvi – randomizirana, kontrolirana raziskava 

Povečano uživanje maščobnih kislin n-3 (omega-3) zmanjša tveganje za koronarno srčno bolezen (KSB). Cilj raziskave je bil ugotoviti ali imajo orehi (maščobne kisline n-3 rastlinskega izvira) in ribe z visoko vsebnostjo maščobe (maščobne kisline n-3 v živilih morskega izvora) podobne učinke na označevalce maščob v krvi in na priporočene dnevne količine za primarno preprečevanje KSB. V randomozirani navzkrižni raziskavi je sodelovalo 25 oseb z normalnim ali rahlo povišanim nivojem maščob v krvi, sledili pa so eni od treh izoenergijskih diet (kar pomeni približno 30 % skupne maščobe in <10 % nasičenih maščob): kontrolna skupina ni uživala oreščkov ali rib, druga skupina je uživala orehe (42,5 g

orehov/10,1 mJ), tretja skupina pa je uživala ribe (113 g lososa dvakrat tedensko). Sodelujočim so kri na tešče odvzeli dvakrat – enkrat ob začetku raziskave, drugič pa ob koncu, ter analizirali maščobe v krvi.

Pri odraslih, ki so v svojo prehrano vključili orehe, je bila stopnja skupnega holesterola v krvi (4,87 +/- 0,18 mmol/L) in slabega holesterola LDL (2,77 +/- 0,15 mmol/L) nižja kot pri sodelujočih iz poskusne skupine (5,14 +/- 0,18 in 3,06 +/- 0,15) in pri sodelujočih, ki so v svojo prehrano vključili ribe (5,33 +/- 0,18 in 3,2 +/- 0,15 mmol/L; P < 0,0001). Pri sodelujočih iz tretje skupine se je zmanjšala stopnja trigliceridov v krvi (1,0 +/- 0,11 mmol/L) in povečala stopnja holesterola HDL v krvi (1,23 +/- 0,05 mmol/L) v primerjavi z osebami iz kontrolne skupine (1,12 +/- 0,11 in 1,19 +/- 0,05 mmol/L) ter z osebami iz druge skupine, ki so uživale orehe (1,11 +/- 0,11 mmol/L, P < 0,05, ter 1,18 +/- 0,05 mmol/L,

P < 0,0001). Razmerje med skupnim holesterolom in holesterolom HDL, med holesterolom LDL in HDL, ter med apolipoproteinom B in apolipoproteinom A-I so bili nižji pri osebah, ki so v prehrano vključili orehe, kot pri tistih iz prve in tretje skupine (P < 0,05). Pri ljudeh, ki so v zdravo prehrano vključili orehe in ribe z visoko vsebnostjo maščob, se je zmanjšala stopnja holesterola in trigliceridov v krvi, kar zmanjšuje tveganje za KSB.

Uživanje orehov izboljša funkcijo endotelija pri osebah s povišano stopnjo holesterola v krvi – randomizirana navzkrižna raziskava 

Rezultati epidemioloških raziskav ka

žejo, da uživanje oreščkov zmanjšuje tveganje za bolezen koronarnih arterij (BKA). Oreščki prispevajo k znižanju stopnje holesterola v krvi, kar deloma pojasni ta učinek.

Strokovnjaki nepravilno delovanje endotelija povezujejo z BKA in dejavniki tveganja za to bolezen, k izboljšanemu delovanju endotelija pa prispevajo antioksidanti in maščobne kisline n-3. Orehi so bogat vir tako antioksidantov kot alfa linolne kisline, to je maščobne kisline n-3 rastlinskega izvora. Da bi preverili hipotezo o izboljšanem delovanju endotelija zaradi uživanja orehov, so znanstveniki v navzkrižni študiji 21 moških in žensk s povišanjo stopnjo holesterola v krvi naključno razporedili v dve skupini. Osebe iz prve skupine so uživale sredozemsko hrano, ki naj bi zniževala stopnjo holesterola, osebe iz druge skupine pa so s hrano zaužile približno enako maščob in dobile enako energije, le da so orehi nadomestili približno 32 % energije, ki jo je prva skupina dobila z enkrat nasičenimi maščobnimi klislinami. Sodelujoči so se predpisane diete držali štiri tedne. Po vsaki intervenciji so jim raziskovalci na tešče vzeli kri ter z ultrazvokom izmerili vazomotorno funkcijo nadlahtne arterije. Osemnajst sodelujočih je raziskavo končalo z veljavnimi meritvami z ultrazvokom. V primerjavi z osebami iz prve skupine, se je pri osebah iz druge skupine (tistih, ki so uživali orehe) povečala sposobnost širjenja žil, ki je posledica delovanja endotelija, in zmanjšala koncentracija molekule-1, ki uravnava adhezijo žilnih celic (P < 0,05 za oboje). Po koncu štiritedenskega obdobja so bili rezultati pri obeh skupinah precej podobni za razširjenost žil, ki ni odvisna od delovanja endotelija, za koncentracijo molekule-1, ki uravnava medcelično adhezijo, koncentracijo C-reaktivnega proteina, homocisteina, ter bioloških pokazateljev oksidacije. Pri osebah iz skupine, ki so uživali orehe, se je precej zmanjšal nivo skupnega holesterola (- 4,4 +/- 7,4 %) in holesterola LDL (-6,4 % +/- 10,0 %) (P < 0,05 za oboje) v primerjavi z začetnim stanjem. Poleg nižje stopnje holesterola so raziskovalci pri istih osebah ugotovili tudi povišano koncentracijo alfa linolne kisline prehranskega izvora in višji nivo LDL gama-tokoferola, spremembe v sposobnosti širjenja žil zaradi delovanja endotelija pa so opazili v kombinaciji z ugodnejšim razmerjem med holesterolom in HDL (P < 0,05 za vse). Raziskovalci so zaključili, da nadomeščanje orehov z enkrat nenasičenimi kislinami v sredozemski prehrani pri ljudeh s povišanim nivojem holesterola izboljša sposobnost žil za širjenje, ki je povezana z delovanjem endotelija. Ta ugotovitev bi lahko pojasnila blagodejni vpliv oreščkov na srce, ki presega zgolj zmanjšanje nivoja holesterola.

Vpliv oreščkov na tveganje za koronarno srčno bolezen 

Epidemiološke raziskave vedno znova dokazujejo pozitiven vpliv, ki ga ima uživanje oreščkov na nižjo stopnjo obolevnosti in umrljivosti za koronarno srčno boleznijo pri različnih skupinah prebivalstva. Rezultati kliničnih raziskav kažejo, da je z uživanjem hrane, ki je srcu prijazna in vsebuje različne oreščke ali arašide, opazno znižanje skupne stopnje holesterola in slabega holesterola LDL. Ugoden profil maščob v orehih (visoka vsebnost nenasičenih maščobnih kislin in nizka vsebnost nasičenih maščobnih kislin) po dosedanjih ugotovitvah prispeva k nižji stopnji holesterola, kar pomeni manjše tveganje za koronarno srčno bolezen. Prehranske vlaknine in drugi bioaktivni elementi v oreščkih bi lahko prispevali še k dodatnim pozitivnim učinkom za srce.

TABELA 2. Vsebnost alfa linolne kisline (ALK) v izbranih oljih, semenih in oreščkih, ter količina, ki ustreza priporočenemu vnosu

Akutni učinki obrokov z visoko vsebnostjo maščobe, obogatenih z orehi ali olivnim oljem, na delovanje endotelija po obroku

Znanstveniki so želeli ugotoviti kako dodajanje orehov oziroma olivnega olja k živilom, ki so bogata z maščobami, vpliva na dejavnost ožilja po obroku, na stopnjo lipoproteinov, pokazateljev oksidacije, na dejavnost endotelija po obroku, ter na stopnjo asimetričnega dimetilarginina (ADMA). Rezultati so pokazali, da je bilo delovanje endotelija pri bolnikih z zvišano stopnjo holesterola boljše, kadar so uživali orehe kot kadar so uživali sredozemsko hrano. Postavljena je bila hipoteza, da bi orehi lahko preprečili motnje v delovanju endotelija po mastnem obroku. Raziskovalci so v navzkrižni študiji naključno razporedili 12 zdravih oseb in 12 oseb s prekomerno stopnjo holesterola v krvi v dve skupini. Sodelujoči so v razmaku enega tedna pojedli dva obroka hrane z visoko vsebnostjo maščob, ki so jim dodali 25 g olivnega olja ali 40 g orehov. Oba obroka sta vsebovala 80 g maščob in 35 % nasičenih maščobnih kislin. Raziskovalci so nato izvedli punkturo žile in z ultrazvokom spremljali delovanje endotelija nadlahtne arterije, in sicer najprej na tešče ter nato še 4 ure po zaužitju obroka. V obeh skupinah je bila vazodilatacija slabša po zaužitju obroka z olivnim oljem kot po zaužitju obroka z orehi (p = 0,006, vzajemno vplivanje za časovno obdobje). Koncentracija trigliceridov na prazen želodec (ne po užitju hrane) je bila obratno sorazmerno povezana z vazodilatacijo (r = -0,324; p = 0,024). Dilatacija, ki je neodvisno od pretoka krvi, ter koncentracija asimetričnega dimetilarginina v krvi sta ostali enaki, koncentracija oksidiranih lipoproteinov nizke gostote (p = 0,051) pa se je zmanjšala po obeh obrokih. Koncentracija topnih vnetnih citokinov in adhezijskih molekul se je zmanjšala (p < 0,01) ne glede na vrsto obroka, z izjemo E-selektina, ki je bil nižji po obroku z orehi (p = 0,033). Raziskovalci so zaključili, da dodatek orehov k obroku z visoko vsebnostjo maščob akutno izboljša vazodilatacijo ne glede na spremembe v oksidaciji, vnetju ali koncentracijo asimetričnega dimetilarginina. Tako orehi kot olivno

olje pomagajo ohranjati zaščitne fonotipe v celicah endotelija.

Ugoden vpliv za sladkorne bolnike

Učinki uživanja orehov na delovanje endotelija pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2: randomizirana, kontrolirana navzkrižna raziskava 

Da bi določili vpliv, ki ga ima vsakodnevno uživanje orehov na delovanje endotelija, biološke indikatorje za delovanje srca in ožilja ter antropometrične meritve pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2, so znanstveniki izvedli randomizirano, kontrolirano, enojno slepo navzkrižno študijo. Štiriindvajset oseb s sladkorno boleznijo tipa 2, v povprečju starih 58 let (14 žensk in 10 moških) so raziskovalci naključno razdelili v dve skupini. Prva skupina udeležencev je osem tednov uživala hrano po lastni izbiri, zraven pa še 56 g (366 kcal) orehov na dan, druga skupina pa je prav tako osem tednov uživala zgolj hrano po izbiri, brez orehov. Udeležencem so z metodo vazodilatacije (FMD) izmerili delovanje endotelija ter zabeležili biološke indikatorje srca in ožilja pred začetkom raziskave in po končanem osemtedenskem obdobju. Primarno merilo rezultatov je bila sprememba vazodilatacije po osmih tednih. Sekundarna merila so bile spremembe koncentracije maščob v krvi, spremembe v koncentraciji hemoglobina A1C, krvnega sladkorja na tešče, spremembe v občutljivosti na inzulin in antropometrične meritve. Rezultati raziskave kažejo, da se je delovanje endotelija bistveno izboljšalo pri osebah, ki so uživale hrano po lastni izbiri in orehe v primerjavi s tistimi, ki orehov niso uživali (2,2 +/- 1,7 oz. 1,2 +/- 1,6 %; P = 0,04). Pri osebah iz prve skupine se je v primerjavi z začetnim stanjem stopnja krvnega sladkorja na tešče zvišala (10,0 +/- 20,5 mg/dl, P = 0,04), koncentracija skupnega holesterola (-9,7 +/- 14,5 mg/dl, P < 0,01) in holesterola LDL (-7,7 +/- 10 mg/dl, P < 0,01) pa zmanjšala, čeprav tu ni šlo za večje spremembe v primerjavi z osebami iz druge skupine. Pri antropometričnih meritvah, koncentraciji hemoglobina A1C v krvi ter občutljivosti na inzulin med skupinama niso bile zabeležene statistično pomembne razlike. Rezultati raziskave kažejo, da uživanje orehov kot dodatka k običajni hrani izboljša od endotelija odvisno vazodilatacijo pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2. Ti rezultati kažejo na morebitno zmanjšanje tveganja za bolezni srca.

Dolgoročni učinki ob uživanju povečanih količin večkrat nenasičenih mašob oreha na metabolične parametre pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 

Ko začnemo uživati novo živilo ali prehranski dodatek, se ponavadi pokažejo zgolj kratkoročni učinki na metabolizem. Za dolgoročne učinke je največkrat potrebno spremeniti vrsto zaužitih maščob, saj s tem vplivamo na telesne funkcije in učinkovanje inzulina. Raziskovalci so preučevali učinek dolgoročnega uživanja večkrat nenasičenih maščobnih kislin (VNMK) iz orehov na metabolične funkcije pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2. V raziskavi je sodelovalo petdeset odraslih oseb s prekomerno telesno težo in sladkorno boleznijo tipa 2 (povprečna starost je bila 54 +/- 8,7 let), ki so jih raziskovalci naključno razdelili v dve skupini. Obe skupini sta eno leto uživali hrano z nizko vsebnostjo maščob; cilj je bil ohraniti isto telesno težo (na dan so zaužili približno 2000 kalorij, od tega 30 % maščobe), le da so osebe iz prve skupine zaužile še +/- 30 g orehov na dan, druga skupina pa je bila kontrolna. Razlike med skupinama so beležili s spremembami antropometričnih vrednosti (telesna teža, telesna maščoba, maščobno tkivo na predelu trebuha) in kliničnih indikatorjev sladkorne bolezni, ki so jih s pomočjo splošnega linearnega modela spremljali skozi ves potek raziskave. Rezultati so pokazali, da so osebe iz prve skupine zaužile bistveno več VNMK kot osebe iz kontrolne skupine (P = 0,035), kar so raziskovalci pripisali povečanemu uživanju orehov (ti so predstavljali vir 67 % VNMK v 12 mesecih). Učinki so bili najbolj izraziti v prvih treh mesecih. Čeprav so sodelujoči v obeh skupinah uživali hrano, katere namen je bil obdržati isto telesno težo, so vsi v povprečju shujšali za 1-2 kg, razlike med skupinama ni bilo (P = 0,680). Pri obeh skupinah je prišlo do izboljšav v vseh kliničnih parametrih s pomembnimi časovnimi učinki (P = 0,004), z izjemo stopnje triacilglicerolov, ki pa je bila že na začetku raziskave le minimalno povišana. Vrednost inzulina na tešče (P = 0,046) je pri osebah iz prve skupine bistveno bolj upadla kot pri osebah iz druge, najbolj je bil ta učinek opazen v prvih treh mesecih raziskave. Rezultati torej kažejo, da je vnos živilske maščobe možno uravnavati z živili kot so orehi, ki prispevajo k znižanju stopnje inzulina na tešče. Opazni so tudi dolgoročni učinki, vendar so ti odvisni od sprememb v zaužiti hrani, pa tudi od poteka bolezni.

Pomen pri preprečevanju raka

Uživanje orehov zavira rast vsajenega človeškega raka na dojki MDA-MB 231 pri laboratorijskih miših brez dlake 

Orehi vsebujejo elemente, ki bi lahko zavirali rast rakastega tkiva, med drugim omega 3 maščobne kisline, fitosterole, polifenole, karotenoide in melatonin. Raziskovalci so izvedli poskusno študijo, s katero so ugotavljali učinek uživanja orehov na rast človeških celic raka na dojki MDA-MB 231 pri laboratorijskih miših. V miši so vsadili rakaste celice in jih hranili s hrano za glodalce AIN-76A, ki je bila delno prirejena, tako da je vsebovala 10 odstotkov koruznega olja. Ko so tumorji dosegli velikost 3 do 5 mm premera, so miši razdelili na dve skupini: prva skupina je poleg navadne hrane dobivala še odmerek mletih orehov, ki bi pri ljudeh ustrezal 56 gramom, druga skupina je bila kontrolna. Od desetega dneva študije, ko se je velikost tumorjev pri obeh skupinah miši začela razlikovati, pa do konca študije, je bila rast tumorjev pri prvi skupini (2,9 +/- 1,1 mm(3)/dan; povprečna +/- standardna napaka od povprečja) bistveno manjša kot pri drugi skupini miši (P > 0,05; t-test za stopnjo rasti), ki ni uživala orehov (14,6 +/- 1,3 mm(3)/dan). Frakcije kisline EPA (eikozapentaenojska kislina) in DHA (dokozahektaenojska kislina) v jetrih prve skupine so bile pomembno višje kot pri drugi skupini. Rast in razmnoževanje tumornih celic se je zaradi uživanja orehov pri prvi skupini zmanjšala, na apoptozo pa uživanje orehov ni imelo vpliva. Potrebne so nadaljnje raziskave, ki bi pokazale vpliv uživanja orehov na rast tumorjev pri ljudeh. Juglans regia L., njegov antioksidativni vpliv in zaviralni učinki na rast in razmnoževanje človeških rakastih celic

Rezultati različnih raziskav so pokazali, da bi lahko redno uživanje oreščkov, zlasti orehov, predstavljalo učinkovito obrambo pred boleznimi, povezanimi z oksidacijskim stresom (npr. bolezni srca in ožilja ter rakava obolenja). Orehi vsebujejo več fenolnih spojin, ki naj bi prispevale k pozitivnim vplivom orehov na zdravje. V obravnavani raziskavi so znanstveniki preučevali skupno vsebnost fenolov in antioksidantsko moč metanolnih ekstraktov in ekstraktov naftnega etra, ki so jih pridobili iz plodu, zelene lupine in listov oreha (Juglans regia L.) Skupno vrednost fenolov so raziskovalci določili po metodi Folin-Ciocalteu, antioksidantski učinek pa so merili s sposobnostjo vezave stabilnega prostega radikala 2.2'-difenil-1-pikrilhidrazil (DPPH) ter sposobnostjo preprečevanja oksidacijske hemolize človeških eritrocitov, ki jo povzroča 2.2'-azobis(2-amidinopropan) dihidroklorid (AAPH). Najvišja koncentracija

fenolnih spojin je bila izmerjena v metanolnem ekstraktu plodu (116 mg GAE/g ekstrakta), prav tako je bila v tem ekstraktu tudi najbolj učinkovita nevtralizacija prostih radikalov DPPH (EC(50) vrednost 0,143 mg/mL). Sledil je ekstrakt listov, ter na koncu še ekstrakt zelene lupine. Pri ekstraktih naftnega etra je bil antioksidacijskih učinek bistveno manjši oziroma ga ni bilo. Vsi ekstrakti na osnovi metanola so učinkovito zaščitili membrano eritrocitov pred hemolizo, ki jo povzroča oksidacijski učinek AAPH, učinkovitost zaščite pa je bila odvisna od časa izpostavljenosti in koncentracije. Kljub temu je bil varovalni učinek ekstrakta listov (IC(50) vrednost 0,060 mg/mL) veliko večji kot pri zeleni lupini (IC(50) vrednost 0,127 ml/mL) in plodu (IC(50) vrednost 0,121 mg/mL). Znanstveniki so ekstrakte na osnovi metanola testirali tudi za sposobnost zaviranja rasti in razmnoževanja človeških celičnih linij raka ledvic A-498 in 769-P ter celičnih linij raka debelega črevesa Caco-2. Vsi ekstrakti so, glede na koncentracijo, zavirali rast celic raka ledvic in raka debelega črevesa. Pri rakastih celicah ledvic A-498 so vsi ekstrakti rast zavirali v enaki meri (vrednosti IC(50) so bile med 0,226 in 0,291 mg/mL), medtem ko je bil pri rakastih celicah ledvic 769-P (vrednost IC(50) 0,352 mg/mL) in rakastih celicah debelega črevesa Caco-2 (vrednost IC(50) 0,229 mg/mL) ekstrakt orehovih listov učinkovitejši pri zaviranju rasti in razmnoževanja celic od ekstrakta zelene lupine in ekstrakta plodu. Rezultati te raziskave močno kažejo, da je oreh izvrsten vir učinkovitih naravnih antioksidantov in protirakavih učinkovin.

Drugi pozitivni učinki za zdravje

Polifenoli v orehu preprečujejo poškodbo jeter, ki jo povzročata ogljikov tetraklorid in d-galaktozamin – hidrolizabilni tanini v zunanji kožici orehovih plodov s svojim delovanjem ščitijo jetra 

Znanstveniki so pripravili s polifenoli bogato frakcijo (orehovi polifenoli, 45 % polifenola) iz zunanje kožice plodov oreha in na miših preizkušali njeno sposobnost za varovanje jeter. En oralni vnos orehovih polifenolov (200 mg/kg) je preprečil povišanje nivoja glutamat oksalacetat transaminaze (GOT) in glutamat piruvat transaminaze (GPT) v krvi pri poškodbi jeter, ki je nastala zaradi ogljikovega tetraklorida (CCI 4), ni pa preprečil poškodbe jeter, ki je nastala kot posledica d-galaktozamina (GaIN). Da bi odkrili princip delovanja orehovih polifenolov, so znanstveniki preučili pozitiven vpliv posameznih elementov pri poškodbi jetrnih celic laboratorijskih podgan, ki je nastala zaradi izpostavljenosti CCI 4 in d-GaIN. Ugotovili so, da so orehovi polifenoli učinkovito ščitili jetrne celice tako pred poškodbo zaradi CCI 4 in zaradi d-GaIN. Pri preučevanju posameznih elementov so ugotovili, da le elagitanini z galnim glukopiranoznim jedrom (na primer telimagrandin I in II ter rugozin C)

pomembno preprečujejo poškodbo jetrnih celic zaradi CCI 4. Večina elagitaninov, vključno z telimagrandinom I in 2,3 Oheksahidroksidifenolglukozo, so izjemno učinkovito preprečevali poškodbe celic zaradi d-GaIN. Zlasti telimagrandin I je popolnoma preprečil poškodbo celic zaradi CCI 4 in d-GaIN, in je tako po vsej verjetnosti odločilni element pri varovalnem učinku na jetra, ki ga imajo orehovi polifenoli.

Vir: planetzdravja.com